Tobak

Z učinkovitimi ukrepi in programi lahko pomembno zmanjšamo razširjenost in posledice kajenja. Večina vseh, ki kadijo, s kajenjem začne še pred 18. letom starosti (v Sloveniji 63 %), skoraj vsi (v Sloveniji 99 %) pa do starosti 25. let. Mladoletni in mladi do 25. leta so torej ključna ciljna skupina za preprečevanje začetka kajenja, odrasli pa za spodbujanje opuščanja kajenja.

Slovenski Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, sprejet leta 2017, predstavlja celovit program ukrepov nadzora nad tobakom in vključuje najsodobnejše učinkovite ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje kajenja.
To so popolna prepoved oglaševanja (neposrednega in posrednega), razstavljanja, promocije tobaka, tobačnih in povezanih  izdelkov ter sponzorstev in donacij; prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih in v vseh vozilih v prisotnosti mladoletnih oseb ter na funkcionalnih zemljiščih objektov, v katerih se opravlja dejavnost vzgoje ali izobraževanja; enotna embalaža cigaret in tobaka za zvijanje; velika slikovno-besedilna zdravstvena opozorila na embalaži tobačnih izdelkov za kajenje; prepoved prodaje osebam, mlajšim od 18 let; obvezna dovoljenja  za prodajo tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov na posameznih prodajnih mestih (dovoljenje je lahko ob kršitvah začasno ali trajno odvzeto); prepoved cigaret in tobaka za zvijanje z značilno aromo idr. 

Po uveljavitvi Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov se je odstotek kadilcev med odraslimi prebivalci prvič po skoraj dveh desetletjih znižal. 
Med prebivalci Slovenije, starimi 25–74 let, se je med letoma 2016 in 2020 znižal odstotek kadilcev skupno in pri obeh spolih, izraziteje med moškimi. Odstotek kadilcev se je znižal v vseh starostnih skupinah do 54 let, najizraziteje v najmlajši (25–34 let). Odstotek kadilcev v letu 2020 ostaja višji med moškimi kot ženskami, med aktivno populacijo v primerjavi s starejšimi, višji pa je tudi med prebivalci z nižjim socialno-ekonomskim položajem v primerjavi s tistimi z višjim.

Slika 1. Odstotek kadilcev med prebivalci Slovenije, starimi 25–74 let, skupaj in po spolu, 2016 in 2020. Vir: Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije, 2016 in 2020.

Med mladostniki se po uveljavitvi novega zakona nadaljuje zmanjševanje razširjenosti kajenja, ki ga beležimo od leta 2002 naprej.
Med mladostniki v Sloveniji so se kazalniki razširjenosti kajenja od leta 2002 do leta 2018 znatno znižali skupno in pri obeh spolih.

Slika 2. Kazalniki razširjenosti kajenja med 15-letniki v Sloveniji v letih 2002, 2006. 2010, 2014 in 2018. Vir: Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, 2002, 2006. 2010, 2014 in 2018.

Zdravju je škodljiva tudi izpostavljenost nekadilcev tobačnemu dimu. V Sloveniji izpostavljenost tobačnemu dimu kljub obsežnim znižanjem ostaja prisotna in ni zanemarljiva.
Izpostavljenost tobačnemu dimu ima obsežne škodljive posledice za zdravje nekadilca, podobne tistim pri kadilcih. Pri odraslih so to pljučni rak, možganska kap, ishemična srčna bolezen, različne druge vrste raka, bolezni dihal, kašelj, izkašljevanje sluzi, težave pri dihanju ter številne druge bolezni in težave, ki so v celoti preprečljive, če se izpostavljenosti izognemo. Še posebej ranljivi so za učinke izpostavljenosti tobačnemu dimu še nerojeni otroci, dojenčki in majhni otroci, ter nosečnice. Posledice izpostavljenosti so lahko prezgodnji porod, nizka porodna teža otroka, zajčja ustnica, volčje žrelo, nenadna smrt dojenčka, pogostejše kot pri neizpostavljenih otrocih so okužbe spodnjih dihal, bolezni srednjega ušesa, astma ali njeno poslabšanje ter številne druge bolezni in zdravstvene težave. Po uvedbi prepovedi kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih leta 2007 se je delež tobačnemu dimu izpostavljenih nekadilcev močno znižal, ugodne trende beležimo še danes. Vendar pa izpostavljenost ostaja prisotna in ni zanemarljiva. V Sloveniji je tobačnemu dimu izpostavljenih skoraj 230.000 nekadilcev, starih 15 let in več, najmanj vsak deseti še nerojeni otrok, vsak dvajseti otrok star 3 mesece do 2 leti, ter približno vsak tretji mladostnik, star 10 do 17 let, ki ne kadi. Izpostavljenost nekadilcev tobačnemu dimu je dandanes prisotna predvsem v domačem bivalnem okolju.

Na področju zmanjševanja razširjenosti in posledic kajenja pa so pred nami še številni izzivi.
Spremembe v razširjenosti kajenja so v Sloveniji v zadnjih letih sicer spodbudne, a vendar tobak še vedno kadi vsak peti odrasli prebivalec, star 18–74 let, in skoraj vsak deseti 15-letnik. Izpostavljenost tobačnemu dimu kljub obsežnim znižanjem ostaja prisotna in ni zanemarljiva. Imamo sodobno zakonodajo na področju nadzora nad tobakom, a močno zaostajamo pri najučinkovitejšem ukrepu na tem področju, to so visoke cene in nizka cenovna dostopnost tobačnih izdelkov. Smo namreč med državami z nižjimi cenami tobačnih izdelkov, tudi glede na kupno moč. Poleg tega so kršitve Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov pogoste, kar zmanjšuje učinkovitost ukrepov. Tobak za oralno uporabo, katerega prodaja je v Sloveniji prepovedana, so proizvajalci in prodajalci »prekvalificirali« v tobak za žvečenje, katerega prodaja je v Sloveniji dovoljena. Na trg prihajajo tudi novi izdelki, ki vsebujejo tobak oziroma nikotin (elektronske cigarete, tobačni izdelki, v katerih se tobak segreva idr.), po njih posegajo predvsem mladostniki in uporaba se povečuje, pri čemer je potrebno poudariti, da je uporaba izdelkov z nikotinom med mladostniki še posebej tvegana. Število prodajnih mest tobačnih in novejših izdelkov je zelo visoko in mladoletniki zaznavajo tobačne in novejše izdelke kot zlahka dostopne.

Učinkovite ukrepe in programe za nadaljnje zniževanje razširjenosti in posledic uporabe tobačnih in povezanih izdelkov poznamo. Najpomembnejši ukrep za preprečevanje in zmanjševanje uporabe tobačnih in povezanih izdelkov je višanje obdavčitve tobačnih in povezanih izdelkov za zmanjšanje njihove cenovne dostopnosti. Ukrepe in programe navaja Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka 2021–2030, ki je trenutno v medsektorski obravnavi.

Ustvarimo okolje, ki spodbuja zdrave izbire in ne vključuje namigov za kajenje oziroma uporabo različnih tobačnih in drugih izdelkov z nikotinom.